Občina Moravske Toplice
O naši občiniSredi Prekmurja, prav na mestu, kjer se stikajo trije značilni svetovi levega brega reke Mure – nižinskega predela Ravensko in Dolinsko ter gričevnato Goričko – zavzema svoj prostor pod soncem v tej slikoviti pokrajini občina Moravske Toplice.
Občina zavzema 144 km 2 površine, v 28 naseljih živi okrog 6500 prebivalcev.
V njej živijo tudi pripadniki madžarske narodnostne manjšine, ki imajo pomembno vlogo pri navezavi dobrososedskih odnosov s sosednjo Madžarsko.
Zelo barvita je tudi konfesionalna podoba občine, saj v njej živijo pripadniki katoliške, evangeličanske, kalvinske in binkoštne veroizpovedi. Del občine leži na ravninskem delu prekmurske ravnice, večji del pa je na gričevnatem delu Goričkega.
Najvišja točka v občini je na nadmorski višini 372 m pri Svetem Benediktu v Kančevcih. Na ravninskem delu prevladuje zmerno celinsko podnebje s povprečno izmerjenimi temperaturami – 2,4° C januarja in +19,2° C v juliju. Na goričkem delu so povprečne temperature za več kot 1° C višje. Sneg pokriva tla povprečno 37 dni na leto. Letno sije sonce na goričkem delu občine povprečno 1941 ur.
Slogan občine se glasi »Bogati smo, ker se zavedamo, kaj vse imamo«. To bogastvo se kaže v lepi naravi, ljudem prijaznem okolju, v prečudovitih kulturnozgodovinskih spomenikih in zanimivi zgodovini, predvsem pa v dobrih in gostoljubnih ljudeh.
Od sakralnih spomenikov premore občina tri, ki so pravi biseri: romanska rotunda v Selu iz 13. stol., gotska župnijska cerkev v Martjancih iz 14. stol. in Plečnikova umetnina – župnijska cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini. Po vinorodnih vrheh je še najti vinske kleti, na katerih je moč občudovati elemente stare kmečke arhitekture, po vaseh pa je še prepoznati panonski način gradnje hiš in gospodarskih poslopij. Na Bukovnici so arheološka najdbišča iz bakrene dobe. Iz rimskih časov je ostalo več dobro ohranjenih antičnih gomil.
Iz bog ve katerih časov so živi še nekateri ljudski običaji ob rojstvu in smrti, ob kmečkem delu in letnih časih. Od domačih obrti pa se je najbolj ohranilo lončarstvo.
Poletna lepota pisano obdelanih njiv z zelenečimi oazami, rosne bleščavosti poletnih trav in senčnega zavetja redkih logov se na jesen seli v višje ležeče mešane gozdove, polne divjadi, ptic pevk in ujed in gob, na prisojne lege med vinske trte, ki rodijo odlične laške rizlinge, bele pinote in celo rence ter sovinjone, v nove, urejene nasade jablan, hrušk, višenj in breskev, a tudi v stare sadovnjake s pisanim bobovcem, batuljkami, števankralovčicami in ozimikami, slivami in orehi, med visoka sadna drevesa, ki dajejo krajem prav poseben čar.
Skozi vse leto pa goričko pokrajino krase majhni macesnovi, borovi in brezovi gozdički.
Kraje v občini ob poletnih jutrih še preletavajo čaplje, ob poletnih in jesenskih večerih divje race in vse poletne dni nad njimi še krožijo štorklje, ki imajo svoje domove – gnezda v skoraj vsakem naselju.
Jedro turistične ponudbe predstavlja ponudba term v Moravskih Toplicah, ki se nežno spaja z zelenim okoljem romantične prekmurske ravnine. Edinstvena zdravilna termomineralna voda služi predvsem za zdravljenje revmatskih obolenj, obolenj po poškodbah ter kožnih bolezni.
Za razvoj in promocijo turistične ponudbe občine skrbi Turistično-informativni center Moravske Toplice. Združuje in posreduje informacije o dodatni turistični ponudbi občine: prenočiščih v zasebnih sobah, turističnih kmetijah, gostiščih, dobrih gostilnah, vinotočih, kolesarskih stezah, peš poteh, lovu in ribolovu in izletih.
