Rotunda sv. Nikolaja stoji v severnem delu vasi Selo in je izjemen spomenik okrogle romanske arhitekture ter gotskega slikarstva. Nastala je v sredini 13. stoletja. Sezidana je iz opeke, zunanjščino pa imenitno razčljenjujejo talni zidec, ritmično razporejene lizene, slikovit podstrešni venec ter stožčasta skodlasta streha. Umetnostnozgodovinsko njen pomen dvigajo še kakovostne slikarije na temo pasijona, nastale v začetku 15. stoletja izpod roke slikarja, ki je izhajal iz t. i. »gornještajerske vojvodske delavnice«. Ob rotundi stoji lesen zvonik.
Rotunda je redno oskrbovana, vodniki so v leseni brunarici na parkirišču, sicer je možno ključ dobiti tudi v hiši preko ceste.
Odprto vsak dan od 9.00 do 17.00 ure (od meseca aprila do novembra).
Informacije tudi v TIC Moravske Toplice
Cerkev sv. Martina v Martjancih
Ta čudoviti spomenik prekmurske gotske arhitekture in stenskega slikarstva je bil, kakor sporoča napis v prezbiteriju, dograjen leta 1392. Odličnost arhitekture martjanske cerkve v notranjščini dopolnjuje poslikava, delo znamenitega radgonskega slikarja Janeza Aquile in njegovega mlajšega sodelavca, t. i. mojstra martjanskih apostolov.
Kakor srednjeveška katedrala se tudi martjanska cerkev visoko dviga nad nizkimi hišami, posebno pa jih po višini presega cerkveni zvonik, ta prijazni znanilec človekovih domovanj, ki so se zbrala pod njegovim varstvom. Edino on lahko s svojo višino kljubuje visokim kostanjem in lipam, ki obdajajo prostor okoli cerkve. Bližnje hišice pa so nizke, povprek postavljene proti cesti in edinole nekdanja vaška šola bi rada bila s svojimi neizrazitimi oblikami imenitnejša med njimi. Na dimniku, prav nad tistim robom šole, ki gleda proti cerkvi, so se že bogve kdaj naselile štorklje … Zvonik se v barvni toplini in s tisto žlahtno površino naizravnanega ometa, na katerega že stoletja lega prah in ga dela še bolj mikavnega in slikovitejšega, v jesenskem soncu toplo odraža od modrine neba (iz knjige dr. Marijana Zadnikarja: Martjanci. Cerkev sv. Martina 1392-1992)
Cerkev Gospodovega vnebohoda v Bogojini
Ta cerkev, posvečena VNEBOHODU GOSPODOVEMU, je bila sezidana v letih 1925-1927 po načrtih najpomembnejšega slovenskega arhitekta JOŽEFA PLEČNIKA (1872 – 1957), ko je bil župnik v bogojini IVAN BAŠA (1875 – 1931). Popolnoma je ohranjena stara cerkev iz XIV. stoletja. Nad njo je kor nove cerkve. Stebri, oltarja, krstilnik, prižnica in obhajilna miza so iz marmorja iz Podpeči pri Ljubljani. Lončeni krožniki na hrastovem stropu in vrči na glavnem oltarju so delo domačih lončarjev iz Filovec in Bogojine. Kip Kristusa na pročelju cerkve in kip. sv. Jožefa na stranskem oltarju je delo kiparja Lapuha iz Ljubljane. Slika Vnebohoda nad glavnim oltarjemin Križev pot sta delo akad. slikarja Janeza Mežana. Zunaj je bila cerkev na novo prebeljena leta 1999, notranjščina cerkve pa leta 1998.
Akademik France Stele piše o tej cerkvi, da jo smemo prištevati najpomembnejšim in najzanimivejšim arhitekturam svoje domovine.
