Kranjčeva ulica 3

9226 Moravske Toplice

T: +386 (0)2 538 15 00

F: +386 (0)2 538 15 02

E: obcina@moravske-toplice.si

Občina Moravske Toplice

Informacije javnega značaja

Storitve državne uprave

Statistični podatki

FOTO UTRINKI - OKROGLA MIZA - Projekt Problematika manjšin v lokalnem okolju v luči evropeizacije (program Evropa za državljane)

PROGRAM EVROPA ZA DRŽAVLJANE

V okviru okrogle mize, ki je potekala v okviru projekta Problematika manjšin v lokalnem okolju v luči evropeizacije (Program Evropa za državljane, akcija 1, ukrep 1.1) v hotelu Ajda v Termah 3000 v Moravskih Toplicah, smo skupaj z vabljenimi gosti iskali odgovore na vprašanja glede problematike in priložnosti manjšine oziroma narodnostne skupnosti na primeru držav partneric ter iskali skupne točke medsebojne povezanosti. 

V razpravi so sodelovali Márky Zoltán, madžarski konzul, dr. László Göncz, poslanec madžarske narodnostne skupnosti, Erika Köles Kiss, zastopnica Slovencev v madžarskem parlamentu, predstavniki vodilnega partnerja (Občine Moravske Toplice), predstavnica MNSS Občine Moravske Toplice ter predstavniki mednarodnih partnerjev (Občine Bačka Topolca – Srbija, mesta Šamorin – Slovaška, Občine Monošter – Madžarska) ter mnogi drugi.

V uvodnem govoru je prisotne pozdravil župan Občine Moravske TopliceAlojz Glavač ter izpostavil kulturno raznolikost naše občine ravno zaradi narodnostno mešanega območja.

Suzana Vugrinec je predstavila organiziranost in financiranje madžarske narodne skupnosti v občini Moravske Toplice, spregovorila o sodelovanju z večinskim in matičnim narodom ter o dejavnostih, ki prispevajo k ohranjanju jezika, kulture in identitete pripadnikov članov madžarske narodne skupnosti.

Poslanec madžarske narodne skupnosti v slovenskem državnem zboru, László Gönc, je poudaril, da je kljub nekaterim dosežkom iz devetdesetih let, največji izziv 21. stoletja ne poenoten pristop, temveč uporaba instrumentov, ki bodo zagotavljali ohranitev manjšinskih skupnosti. Pri tem morata posebno vlogo dobiti Evropska komisija in Evropski parlament. Dejstvo je, da so na našem območju – npr. v Sloveniji in Porabju − doseženi bistveni rezultati pri sistemskem financiranju manjšinskih ustanov. Ob tem pa je pomembno stalno osveščati tudi predstavnike večinskega naroda, saj če bo dvojezična le manjšina, potem dolgoročno gotovo ne bo uspela obstati. Na evropski ravni je nujno vzpostaviti lobi, ki bo spodbujal urejanje manjšinskega vprašanja.

Madžarski konzul Zoltán Márky ugotavlja, da deluje v Prekmurju in v Porabju ter tudi v Vojvodini neke vrste kulturna in tudi ozemeljska avtonomija, na Slovaškem pa kljub nekaterim zametkom o avtonomiji ni mogoče govoriti. Vsekakor bi bilo nujno sprejeti in zagotoviti izvajanje evropskih dokumentov o varstvu manjšin.

Predstavnica porabskih Slovencev in zastopnica v madžarskem parlamentu Erika Kissné Kölesje poudarila, da se manjšinsko vprašanje nikoli ne bo popolnoma rešilo, pozitivna stran tega pa je, da bo manjšina obstajala ves čas, dokler se bomo morali ukvarjati z reševanjem manjšinskega vprašanja. Res pa je, da je treba veliko delati pri osveščanju večinskega naroda tudi v Porabju, kjer le malo Madžarov govori slovenski jezik.

Predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš je povedal, da je leto 2011 prineslo novosti v življenje manjšin na Madžarskem, saj je takrat bil sprejet zakon o manjšinah, ni pa bil sprejet predlog, da bi v ustavo zajeli tudi zaščito manjšinskih jezikov.

Župan občine Monošter Gábor Huszárje poudaril pomen načrtovanja za naslednje finančno obdobje, kjer lahko svoje interese najdejo predstavniki vseh prisotnih narodnih manjšin.

Predstavnik občine Bačka Topola, Endre Balassa je spregovoril o pomenu negovanja dobrih praks iz sredine prejšnjega stoletja, v nasprotnem primeru prihaja do trenj med pripadniki različnih narodnih skupnosti. Sodelovanje z matičnim narodom poteka tudi prek pobratenih občin, s katerimi prijavljajo skupne projekte. Nujno pa je sodelovanje tudi med manjšinskimi skupnostmi regije.

Podžupan mesta Šamorin Tibor Pogányje spregovoril o tem, da se sicer tudi na Slovaškem že približujejo stališča glede uporabe in pouka jezika manjšine, vendar velikokrat naletijo na odpor uradne politike in okolja. Vsekakor si želijo nadaljnjega sodelovanja, ki se je začelo v tem projektu.

Župan občine Moravske Toplice Alojz Glavač je povedal, da je pomembno za mlado generacijo zagotoviti možnosti zaposlitve, sicer zaman govorimo o kulturi, jeziku, identiteti in stikih z matičnim narodom.

Govorci so si bili enotni, da je nujno potrebno spodbuditi ekonomski interes za učenje jezika manjšine ter da je treba pri načrtovanju za naslednje finančno perspektivo izkoristiti partnerstva, ki so že vzpostavljena.

Po razpravi smo ugotovili, da smo si kljub temu, da precej podobni, saj je vsem sodelujočim državam skupna dvojezičnost oziroma ob uporabi madžarskega jezika uporabljamo še en jezik, mestoma tudi zelo različni z državami partnericami. Zaključek pa je, da države in oblasti morajo prepoznavati narodne manjšine kot take, jih imeti za del družbe v kateri živijo in jim zagotavljati primerne pogoje za promocijo in ohranitev njihove identitete. Države morajo dati pripadnikom narodnih manjšin tudi pravico do uveljavljanja njihovih človeških pravic in svoboščin, brez diskriminacije in neenakosti pred zakonom. Zato mora država zagotoviti pravico do izražanja, ohranitve in razvoja manjšinskih etničnih, kulturnih in verskih identitet in vzdrževanje in razvoj njihove kulture.

Za ohranjanje identitete narodne manjšine je bistvenega pomena ohranitev njenih specifičnih značilnosti. V prvi vrsti njenega jezika, kulture, občutka pripadnosti nekemu narodu.

Kajti, čim večji je svet, v katerem se premikamo, tem manjši smo mi. Zato bomo v globalnem svetu vsi po svoje manjšina, tudi če imamo lastno državo.

 

Kontakt